Ali bodo sončni projekti ogrozili zasebno lastnino?

Ali se moramo bati razlastitev zaradi sončnih elektrarn?

Po nedavnih primerih v Zaboku in Pregradi se odpira vprašanje možnosti razlastitve zasebnih zemljišč v korist projektov sončnih elektrarn – čeprav še vedno ni jasno, kako se bo zakon v praksi izvajal.

V drugem četrtletju leta 2025 so politične skupine, kot sta SDP in Možemo!, zaprosile Ustavno sodišče Republike Hrvaške, naj presodi ustavnost določb, ki omogočajo razlastitev zemljišč ne le v javnem, temveč tudi v zasebnem interesu. Več o tem na Večernji list.

Eden ključnih primerov je območje v bližini Zaboka, kjer je zasebni investitor dobil dodeljenih približno sto hektarjev zemljišča za morebitno gradnjo sončnih elektrarn – medtem ko 328 lastnikov kmetijskih zemljišč meni, da bi lahko bili prizadeti. Podrobnosti so na voljo na portalu Jutarnji.hr.

Pravni okvir razlastitve in njegova uporaba

Po veljavnem pravnem okviru je razlastitev (odvzem lastnine ali njena prisilna zamenjava) dovoljena, kadar obstaja javni interes, na primer za infrastrukturo, bolnišnice ali šole. V nedavnih primerih pa skrb vzbuja dejstvo, da se zemljišča odvzemajo v korist zasebnega investitorja – čeprav pod pretvezo zelenega energetskega projekta. Več o tem na N1 Info.

Nasprotniki takšnega pristopa poudarjajo, da je zasebna lastnina po hrvaški ustavi neodtujljiva in da mora biti vsak postopek razlastitve jasno utemeljen in sorazmeren. V zahtevi za presojo ustavnosti se posebej omenjajo členi ustave o lastninski pravici in načelu sorazmernosti. Več o tem na Jutarnji.hr.

Po drugi strani zagovorniki energetske tranzicije poudarjajo, da je potreben prostor za razvoj obnovljivih virov energije – vendar ostaja nejasno, kako se določa kriterij »javnega interesa«, kadar investitor ni država, temveč zasebno podjetje.

Zakaj je primer iz Istre in širše pomemben

Čeprav se trenutni primer nanaša predvsem na območje Zagorja, bi lahko imel posledice tudi za druge dele Hrvaške, vključno z regijami, kot je Istra. V območjih z velikimi kmetijskimi površinami in potencialom za sončne projekte obstaja tveganje, da bi lahko zakonski okvir omogočil razlastitev pod pretvezo zelene tranzicije.

To pomeni, da bi lahko lastniki zemljišč – predvsem mali kmetje – prišli pod pritisk, da prodajo ali izgubijo pravico odločanja o svoji zemlji. Nekaj pomembnih dejstev v tem kontekstu:

• Ni vedno jasno, kako se določi, ali je zemljišče res najprimernejše za projekt in ali so bile preverjene alternative, kot so državne parcele ali strešne namestitve. Več na Novi list.
• Ponujena odškodnina lastnikom je pogosto ocenjena kot prenizka in neustrezna glede na izgubo proizvodnje ali prihodnjo vrednost zemljišča. Podrobnosti na Ni Zagorje Malo.
• V nekaterih primerih se postopki razlastitve začnejo brez popolne in pregledne komunikacije z lastniki, kar povzroča dodatno negotovost. Več o tem na HRT Vijesti.

Tveganja, ki jih je treba upoštevati

Prvič, obstaja nevarnost, da se zakon uporablja na način, ki presega prvotni namen javnega interesa, v korist zasebnih dobičkov – kar v pravnih analizah sproža vprašanja sorazmernosti in legitimnosti. Drugič, če uporaba zakona ni jasno določena po regijah, to lahko oslabi zaupanje državljanov v institucije in povzroči odpor. Tretjič, v regijah, kot je Istra, kjer je kmetijska in turistična vrednost zemljišč visoka, mora vsak tak projekt upoštevati lokalne posebnosti in vpliv na okolje.

Vendar pa ostaja nejasno, kako natančno se bo zakon izvajal, kako se bodo spremljale pravice lastnikov in kakšni zaščitni mehanizmi bodo na voljo. Do končne odločitve Ustavnega sodišča in morebitnih sprememb zakonodaje ostaja prostor za različne interpretacije – in možna tveganja.

Zaključek

Medtem ko je razvoj obnovljivih virov energije med strateškimi cilji Hrvaške, ostaja vprašanje, v kolikšni meri se lahko ta razvoj izvaja ob polnem spoštovanju lastninskih pravic in interesov lokalnih skupnosti. Primeri, kot je tisti v Zagorju, opozarjajo na potrebo po natančnem spremljanju uporabe instrumentov, kot je razlastitev – ne le v imenu zelene tranzicije, temveč tudi v skladu z načeli pravne varnosti in varstva lastnine.

Za regije, kot je Istra, velja: podobnih primerov morda ne bo – a kljub temu je pomembno spremljati dogajanje in biti obveščen o morebitnih spremembah zakonodaje, ki bi lahko vplivale tudi na lokalne lastnike zemljišč.