Pazin

Sledovi življenja nad prepado Pazinčice segajo v približno 1500 pr. n. št. V bronasti dobi so ljudje naseljevali klif nad jamo Pazin, za seboj puščajoč le drobce lončenine. Pazin je bil prvič uradno omenjen leta 983 kot tako imenovana Pazinska trdnjava (Castrum Pisinum).

Na območju Pazina se nahajajo štiri zaščitena kulturna dobra, med njimi kulturno-zgodovinske skupine Beram, Lindar, Trviž in Pazin. Beram, ki leži na hribu blizu jame Pazin, ohranja spomenik cerkve sv. Marije na Škriljinah s freskami mojstra Vincenta iz Kastva. Lindar, prav tako na hribu, ima cerkev sv. Sebastijana in Fabijana ter kapelo sv. Katarine s prikazom "Živega križa". Trviž, nekaj kilometrov od Pazina, vključuje ostanke lesene poslikane tabernaklce iz cerkve sv. Petra in Pavla.

Najstarejši sled Pazinskega gradu sega v leto 983 in velja za enega najdragocenejših primerov hrvaške utrdbene dediščine. Danes v gradu deluje Etnografski muzej Istre, Muzej mesta Pazina in Državni arhiv. Pazin vključuje tudi dva zaščitena naravna spomenika: jamo Pazin in cipresno drevo v Kašćergi. Jama Pazin, največji krasni prepadi v Istri, odvaja reko Pazinčico podzemno do doline reke Raše. Legenda o jami Pazin pripoveduje o velikanu Banu Dragonji, ki je ustvaril reki Dragonjo, Mirno in Pazinčico. Ta izredni naravni pojav je navdihnil številne pisce, med njimi Nazorja, Yriartea, verjetno Danta in Julesa Verna v romanu "Matias Sandorf". Cipresno drevo v Kašćergi je bilo leta 1972 razglašeno za botanični spomenik zaradi svoje posebne oblike, ki jo je povzročil udar strele.

Pazin, ki velja za srce Istre, ne razkriva le bogastva svoje zgodovine, ampak tudi svojo čudovito kulturno dediščino in očarljivo nedotaknjeno naravo, ki jo obkroža.