Tinjan

Nekdaj mejično mesto, Tinjan je v rimskih časih nosil ime Attinianum. Leta 1578 je postal mesto in od takrat ohranja svojo zgodovino. Na vrhu naselja stoji župnijska cerkev sv. Šimuna in Jude Tadeja, zgrajena leta 1773 v zgodnjem neoklasicističnem slogu s baročnimi in rokoko elementi znotraj. Prej je na istem mestu stala cerkev, posvečena sv. Antunu opatu. Stari jedro mesta je ostalo nespremenjeno od srednjega veka, najstarejša hiša pa sega v leto 1442.

Danes Tinjan s ponosom ohranja svojo bogato zgodovino in tradicijo. Simboli, kot so kamniti zidovi, luže, kosi in rankuni, ter bogato folklorno in arhitekturno dediščino, predstavljajo jedro identitete tega kraja. Posebej izstopa tradicija proizvodnje istrskega pršuta, ohranjena v več registriranih pršutarnah, zaradi česar je bil Tinjan leta 2006 razglašen za Občino istrskega pršuta. Poleg tega je kovaštvo še ena pomembna tradicija tega kraja, s tinjanskimi kovači, ki so široko znani.

Kringa, blizu Tinjana, je znana kot dom najstarejšega vampirja v Evropi, Jureta Grando. Njegova zgodba je bila zabeležena v knjigi "Slava vojvodine Kranjske" slovenskega popotnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Grando, ki je umrl leta 1656, je bilo domnevno, da je vsako noč vstajal iz svojega groba, obiskoval Kringo, trkal na vrata hiš in nato obiskal svojo vdovo. Po šestnajstih letih terorja so se domačini odločili, da mu odsekajo glavo in pokopljejo grob. Zgodba o Grandu je navdihnila številna literarna in filmska dela ter postala osnova za kulturne programe v Kringi in Tinjanu.

Tinjan, nekoč utrjen z obzidji in stolpi, je danes očarljivo mesto, kjer se tradicija in zgodovina ponosno izražata, postajajoč nepogrešljiv del istrske dediščine.