Digitalni nomadi spreminjajo trg – številke, ne vtisi
V svetovnem kontekstu je število ljudi, ki se opredeljujejo kot digitalni nomadi, doseglo raven, ki je ni več mogoče prezreti.
Po ocenah iz leta 2025 približno
35 milijonov ljudi po svetu živi lokacijsko neodvisno
(vir:
everki.com).
Pomemben delež jih je starih med 30 in 39 let (okoli 47 %) in so visoko izobraženi – skoraj 90 % jih ima visokošolsko izobrazbo
(vir:
localyze.com).
Za Evropo to pomeni novo skupino začasnih prebivalcev, ki iščejo daljša bivanja, vendar se ne želijo nujno dolgoročno vezati na lokalni trg.
Na Hrvaškem so po uvedbi posebnega režima za digitalne nomade zabeležili očitno povečanje zanimanja.
Do januarja 2021 je bilo vloženih
1.393 prošenj za vizum za digitalne nomade
(vir:
dnacroatia.com),
medtem ko nekatere ocene za leto 2024 navajajo več kot
3.700 izdanih dovoljenj – kar pomeni rast za približno 45 % v primerjavi s prejšnjim letom
(vir:
visa-digital-nomad.com).
Ta rast potrjuje obstoj povpraševanja, vendar ne tudi njegove stabilnosti. Bivanja so časovno omejena, motivacija pa je predvsem delovna, ne rezidenčna.
Istra se na to odziva, vendar so podatki omejeni. Projekti, kot je
»Gourmet Getaway – Workation & Workshops«
v osrednji Istri in platforma
liveandwork.central-istria.com,
kažejo, da se regija poskuša uveljaviti kot destinacija za delo na daljavo.
Vendar pa konkretni podatki o dolžini bivanja, povprečnih najemninah in deležu digitalnih nomadov v celotnem turističnem povpraševanju
niso sistematično objavljeni. Dejstvo, da ima Istra dobro omrežje, varnost in bližino Italije, ni dovolj brez pregledne statistike
(glej IOM policy brief 2024:
IOM).
Na ravni Evropske unije več kot
40 držav in jurisdikcij v letih 2024/2025 ponuja določeno obliko vizuma ali dovoljenja za prebivanje za oddaljene delavce
(vir:
EY – Global Immigration & Digital Nomad Index).
To postavlja Istro in Hrvaško v konkurenčen položaj – Portugalska, Španija in Grčija že več let aktivno privabljajo to skupino,
z bolje razvitimi coworking mrežami in jasnejšimi davčnimi modeli. Če je ponudba drugih držav širša, se bo del teh mobilnih delavcev preusmeril tja,
kjer je večja infrastrukturna in pravna predvidljivost.
Kar zadeva nepremičninski trg, so učinki lahko dvosmerni.
Povečana prisotnost digitalnih nomadov lahko začasno zviša cene dolgoročnih najemnin
in poveča povpraševanje po stanovanjih in hišah z zanesljivim internetom, delovnim prostorom in bližino večjih mest (Pula, Rovinj, Poreč).
Vendar je to povpraševanje
sezonsko in nestanovitno.
Ena izmed študij navaja, da
79 % nomadov temelji svoje delo na stabilni tehnologiji, medtem ko
73 % vlaga v stalno izobraževanje
(vir:
pumble.com).
Z drugimi besedami, pričakujejo višji standard kot povprečni turistični apartma. Lastniki, ki se odločijo za ta segment,
morajo upoštevati višje stroške opreme in dejstvo, da bivanja običajno trajajo 1–3 mesece, ne celo leto.
Hrvaški vizum za digitalne nomade omogoča bivanje do 12 mesecev za osebe, ki delajo za tujega delodajalca in izpolnjujejo dohodkovni prag
(vir:
nomadsembassy.com).
V letu 2025 pa so bile napovedane strožje kontrole prihodkov in dokumentacije, kar zmanjšuje število oseb, ki lahko bivajo dalj časa
(vir:
travelandtourworld.com).
To pomeni, da nepremičninski trg te skupine ne more obravnavati kot stabilen vir prihodkov, temveč kot dodatni, vendar spremenljiv segment.
Za agencije in investitorje je sporočilo jasno: zanimanje obstaja, vendar ga je treba ocenjevati na podlagi podatkov, ne pričakovanj.
Brez javno dostopnih statističnih podatkov o številu nomadov, ki v Istri bivajo več kot 90 dni,
brez vpogleda v strukturo najemov in davčne okvire,
so naložbe v »nomadom prijazne« nepremičnine tvegane.
Trend sam po sebi ni jamstvo za donos – zlasti v regiji, kjer kratkoročni turizem še vedno ustvarja večino prihodkov.
