Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti. Nastavitve piškotkov lahko nadzirate in konfigurirate v svojem spletnem brskalniku. Politiko zasebnosti.
Po več kot desetletju močne rasti je evropski nepremičninski trg v zadnjih letih vstopil v fazo korekcije. Znižanje cen ni enakomerno povsod, vendar je v nekaterih mestih jasno vidno in potrjeno z uradnimi statistikami ter analizami finančnih institucij.
Po podatkih Eurostata indeksi cen stanovanj v delih Evropske unije kažejo stagnacijo ali padec, zlasti v državah, ki so močno izpostavljene rasti obrestnih mer in investicijsko usmerjenemu povpraševanju.
Berlin je dolga leta veljal za enega najbolj privlačnih nepremičninskih trgov v Evropi. Vendar so kombinacija strožjih regulacij najemnin, rasti obrestnih mer in upada povpraševanja pripeljali do korekcije cen, predvsem pri starejših stanovanjih.
Po podatkih UBS Global Real Estate Bubble Index je bil Berlin v zadnjih letih med mesti z večjim tveganjem precenjenosti, nakar se je trg začel prilagajati.
Švedski nepremičninski trg se je zelo močno odzval na rast obrestnih mer. V Stockholmu so se cene stanovanj znižale po obdobju hitre rasti, saj so gospodinjstva postala previdnejša, banke pa so zaostrile kreditne pogoje.
Podatki Statistics Sweden (SCB) kažejo, da je upad povpraševanja neposredno povezan z višjimi stroški financiranja, ne pa z nenadnim povečanjem ponudbe stanovanj.
Milano kaže, da korekcije cen niso enakomerno porazdeljene. Medtem ko osrednje in najbolj iskane četrti ostajajo razmeroma stabilne, na obrobnih območjih beležijo daljše prodajne roke in manjše zanimanje kupcev.
Analize Financial Timesa poudarjajo, da kupci vse bolj dajejo prednost kakovosti bivanja, dostopnosti in energetski učinkovitosti, ne pa zgolj prestižni lokaciji.
Najizrazitejši padci cen so opazni v manjših mestih z dolgoročnim upadom prebivalstva. Odhod mladih, šibkejše gospodarske perspektive in presežek stanovanjskega fonda ustvarjajo trajen pritisk na cene nepremičnin.
Po analizah Global Property Guide so prav takšni trgi pogosto prvi, kjer korekcije postanejo strukturne in ne le začasne.
Padanje cen ni nujno negativno. Za kupce z dolgoročno perspektivo lahko korekcije predstavljajo priložnost za vstop na trg po bolj realnih cenah. Za investitorje pa je trg postal bolj selektiven in zahteva natančnejšo izbiro lokacije.
Nepremičninski trg ni več enoten. Medtem ko nekatera mesta doživljajo korekcije, druga ostajajo stabilna ali celo rastejo. Danes ključne razlike vse bolj izhajajo iz demografije, gospodarske vzdržnosti in kakovosti urbanega življenja, in vse manj iz splošnega trenda rasti cen.
