Nov sprejeti zakon o gradnji in prostor
Decembra 2025 je Hrvaški sabor sprejel novi Zakon o gradnji in spremljajoči Zakon o prostorskem urejanju, s čimer se je začela ena najpomembnejših reform na področju prostorskega načrtovanja in gradnje v zadnjih letih. Namen zakonodajnih sprememb je modernizacija sistema, pospešitev upravnih postopkov ter ustvarjanje pogojev za intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo, zlasti v kontekstu reševanja vprašanja dostopnega bivanja. Po pojasnilih Vlade in pristojnega ministrstva novi zakonodajni okvir prinaša učinkovitejši in preglednejši postopek izdaje dovoljenj, s poudarkom na digitalnih orodjih.
Glavne novosti:
- Pospešitev postopkov z digitalizacijo in e-dovoljenji
- Podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj
- Poenostavitev dokumentacije za manjše objekte
- Ločitev zakonov o gradnji in prostorskem načrtovanju
- Kritike stroke zaradi možne komercializacije prostora
Ena ključnih novosti se nanaša na popolno digitalizacijo postopkov prek sistema eDozvola, ki omogoča elektronsko oddajo vlog, spremljanje statusa in komunikacijo s pristojnimi organi. S tem se želi zmanjšati administrativno breme za investitorje in lokalne uprave ter skrajšati čas, potreben za pridobitev gradbenih dovoljenj. Zakon dodatno predvideva poenostavitev postopkov za manjše in enostavnejše objekte, vključno z enodružinskimi hišami, kjer je del projektne dokumentacije mogoče predložiti v kasnejši fazi, pred začetkom gradnje.
Pomembna sprememba se nanaša tudi na podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj. Po novih pravilih dovoljenja, izdana na lokalni ravni, veljajo do šest let, medtem ko dovoljenja, izdana s strani ministrstva, lahko veljajo do osem let. Ta sprememba investitorjem prinaša večjo pravno varnost in zmanjšuje potrebo po pogostem podaljševanju dovoljenj, zlasti pri zahtevnejših projektih, ki se izvajajo v daljšem časovnem obdobju.
Kljub razglašenim ciljem večje učinkovitosti je novi zakon sprožil močne odzive strokovne javnosti. Arhitekt Nikola Bašić v svojem javnem nastopu in analizi, objavljeni na portalu MOK.hr, opozarja, da nova zakonska ureditev vse bolj prepušča prostor tržni logiki. Po njegovih besedah obstaja realna nevarnost, da prostorski viri postanejo predmet špekulacij, medtem ko se javni interes, identiteta prostora in dolgoročna trajnost potiskajo v ozadje.
Bašić poudarja, da mora prostorsko načrtovanje ostati strateško orodje v službi prebivalcev in ne zgolj instrument za pospeševanje investicijskih projektov. Opozarja tudi na oslabitev hierarhije prostorskih aktov ter na možnost, da se ključne odločitve sprejemajo brez zadostnega strokovnega nadzora in javne razprave. Čeprav zakon formalno uvaja učinkovitejše postopke, kritiki menijo, da brez jasnih mehanizmov zaščite prostora obstaja tveganje dolgoročnih negativnih posledic, zlasti na privlačnih podeželskih in obalnih območjih.
Po drugi strani predstavniki Vlade poudarjajo, da je novi Zakon o gradnji nujen odgovor na dolgotrajne upravne zastoje in naraščajoče potrebe po novi stanovanjski gradnji. Po uradnih stališčih cilj reforme ni deregulacija prostora, temveč vzpostavitev uravnoteženega sistema, ki omogoča razvoj ob hkratnem spoštovanju veljavnih prostorskih aktov in predpisov. Kako uspešna bo uresničitev teh ciljev v praksi, bo odvisno predvsem od izvajanja zakona in vloge lokalnih skupnosti.
Če razmišljate o nakupu gradbenega zemljišča ali o gradnji v novih zakonskih okvirih, je pomembno, da ste seznanjeni z vsemi spremembami in njihovimi morebitnimi posledicami. Vabimo vas, da nas kontaktirate za dodatne informacije ali strokovno svetovanje glede nakupa zemljišč in načrtovanja gradnje.
Oznake: zakon o gradnji, prostorsko načrtovanje, prostorska zakonodaja, Nikola Bašić, gradbeni predpisi
Avtor: Portun Immobilis – strokovna ekipa za nepremičnine v Istri.
