Reformni paket v ospredju
Vlada Republike Hrvaške je sprejela paket treh ključnih zakonov, ki zajemajo področja prostorskega načrtovanja, gradnje in energetske učinkovitosti v stavbah. Ta obsežen reformni korak je usmerjen v modernizacijo sistema prostorskega načrtovanja, digitalizacijo postopkov in zagotavljanje trajnostnega razvoja v skladu z evropskimi standardi. Po navedbah, objavljenih na spletni strani Ministrstva za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje , je glavni cilj paketa poenostaviti postopke, povečati pravno varnost ter spodbuditi večjo preglednost pri upravljanju prostora in gradnji.
Hkrati se poudarja pomen boja proti nelegalni gradnji, ki že desetletja predstavlja pomemben problem v obalnih in podeželskih območjih. Novi zakoni uvajajo številne instrumente za preprečevanje degradacije prostora, hkrati pa spodbujajo energetsko učinkovitost in zmanjšanje ogljičnega odtisa v gradbenem sektorju.
Digitalizacija in poenostavitev postopkov
Ena najpomembnejših novosti se nanaša na digitalizacijo celotnega sistema izdaje gradbenih dovoljenj in upravljanja prostorskih načrtov. Preko platform eDozvola in ePlanovi bodo investitorji, projektanti in državljani lahko spremljali postopke, vlagali zahtevke in komunicirali z javnimi organi v celoti po elektronski poti. Ta reforma odpravlja dolgoletne administrativne ovire, ki so pogosto upočasnjevale razvoj gradbenih projektov.
Sistem bo omogočil samodejno pridobivanje pogojev za priključitev na infrastrukturo – kot so voda, kanalizacija, električna energija in internet – s čimer se bo zmanjšala potreba po fizičnih obiskih različnih institucij. Po napovedih bi se postopek izdaje dovoljenj za enostavnejše objekte, kot so družinske hiše in manjši pomožni objekti, lahko skrajšal tudi do 40 %.
Varstvo prostora in novi urbanistični instrumenti
Novi Zakon o prostorskem načrtovanju uvaja vrsto ukrepov, katerih namen je spodbujati racionalno rabo zemljišč in preprečevati nekontrolirano širjenje stavbnih območij. Eden ključnih instrumentov v tem okviru je institut urbane komasacije, ki omogoča združevanje zemljišč za učinkovitejšo gradnjo infrastrukture in javnih objektov. To odpira možnosti za načrtovano urejanje novih stanovanjskih in poslovnih con, kar je posebej pomembno za občine in mesta v razvoju.
Okrepljeno je tudi varstvo obalnega pasu in morskega dobra. Predvideva se omejitev širjenja kampov in turističnih območij zunaj obstoječih naselij, hkrati pa spodbujanje ponovne uporabe že urbaniziranih površin. Cilj je ohraniti vizualno identiteto obale in preprečiti dodatno obremenjevanje občutljivih ekosistemov. Več informacij o zakonodajnih predlogih je na voljo v članku Dnevnika Nove TV .
Kampi, mobilne hišice in etažiranje v novih predpisih
Poseben del novega zakonodajnega okvira je namenjen kampom, mobilnim hišicam in etažiranju turističnih objektov. V zadnjih letih je zaznati izrazito povečano zanimanje za naložbe v kampe in glamping objekte, pa tudi vse pogostejše primere gradnje zunaj dovoljenih območij. Novi predpisi jasno določajo, da se kampi in podobni turistični objekti lahko gradijo izključno znotraj turističnih gradbenih con, opredeljenih v prostorskih načrtih občin in mest.
Zakon prinaša tudi nove standarde za gradnjo kampov na območjih z omejitvami. Oddaljenost od morske obale mora biti najmanj 100 metrov v ločenih gradbenih območjih zunaj naselij in 25 metrov znotraj naselij. Najmanj 40 % površine mora biti namenjene parkom ali naravni zelenici, prometne in parkirne površine pa lahko obsegajo največ 30 % celotne površine, medtem ko pozidanost kampa ne sme presegati 30 % površine, vključno z vsemi objekti in premičnimi enotami. Ta pravila zagotavljajo uravnotežen odnos med turističnim razvojem in varstvom prostora, zlasti v občutljivih obalnih območjih.
Po besedah ministra Branka Bačića so mobilne hišice v predlogu zakona opredeljene kot »modularne montažne premične hišice«, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje ali glavni projekt, temveč zgolj lokacijsko dovoljenje. Postavljanje bo dovoljeno le v kampih in na lokacijah, ki so v prostorskem načrtu predvidene za ta namen, da bi se preprečila pretirana pozidanost in betonizacija tega dragocenega obalnega prostora. Minister je poudaril, da bodo vsi podrobni pogoji urejeni v Pravilniku o enostavnih objektih.
Poleg tega zakon prepoveduje etažiranje turističnih objektov v kampih in apartmajskih kompleksih nižje kategorije. S tem se želi preprečiti, da bi posamezne enote v kampih postale samostojna stanovanja, kar bi porušilo funkcionalno celovitost turističnega objekta. Etažiranje bo dovoljeno le v objektih višje kategorije, kot so hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami, ki izpolnjujejo stroge tehnične in urbanistične pogoje.
Ta sprememba ima dvojni učinek: po eni strani varuje prostorsko celovitost in preprečuje stihijski razvoj turističnih območij, po drugi strani pa zagotavlja, da turizem ostaja v skladu s prostorskimi načrti. Kampi bodo morali imeti jasno določene meje, kapacitete, zelene površine in dostop do javne infrastrukture. Tako se vzpostavlja okvir, v katerem sta razvoj in varstvo okolja v ravnovesju – kar je še posebej pomembno za regije, kot je Istra, kjer je pritisk na prostor največji.
Energetska učinkovitost in podnebna odpornost
Tretji zakon iz paketa se nanaša na energetsko učinkovitost v gradbeništvu. S tem se Hrvaška usklajuje z evropsko direktivo o skoraj ničenergijskih stavbah (nZEB) in prevzema obveznost, da bodo vse nove stavbe po letu 2030 ničemisijske stavbe. Cilj je zmanjšati porabo energije v sektorju, ki trenutno predstavlja več kot 40 % skupne porabe energije v državi.
Novi zakon spodbuja energetsko sanacijo obstoječih stavb, vgradnjo sončnih elektrarn, uporabo boljših izolacijskih materialov in nizkoemisijskih ogrevalnih sistemov. Poseben poudarek bo na vzpostavitvi finančnih instrumentov, ki bodo olajšali naložbe državljanov in investitorjev – s pomočjo subvencij, ugodnih posojil in sredstev EU.
Transparentnost in nadzor
Poleg digitalizacije zakoni uvajajo tudi strožje mehanizme nadzora. Ustanovljen bo centralni register izdanih dovoljenj in gradbenih inšpekcij, da bi se olajšalo spremljanje postopkov in preprečile zlorabe. Novi sistem bo omogočal hitrejše odkrivanje nelegalnih posegov v prostor, zlasti na obali, kjer so takšne prakse najpogostejše.
Predvidena je tudi okrepitev vloge inšpekcijskih služb, ki bodo imele pooblastila za izdajo začasnih prepovedi gradnje in za takojšnje odstranjevanje nelegalnih objektov v zgodnjih fazah gradnje. Tako se bo preprečila poznejša legalizacija, ki je bila doslej pogosto uporabljena kot način opravičevanja nelegalne gradnje.
Vpliv na investitorje in lokalne skupnosti
Novi predpisi prinašajo številne prednosti za investitorje, projektante in lokalne samoupravne enote. Digitalizacija postopkov pomeni krajše roke in manj administracije, jasno določeni pogoji gradnje pa povečujejo pravno varnost naložb. Preglednost postopkov bo olajšala sodelovanje med zasebnim sektorjem in javno upravo.
Za občine in mesta novi okvir prinaša večjo avtonomijo pri načrtovanju, hkrati pa tudi večjo odgovornost pri spremljanju izvajanja prostorskih načrtov. To vključuje možnost priprave lokalnih razvojnih projektov, usklajenih s cilji trajnostnega razvoja in energetskega prehoda.
Na dolgi rok bi morale reforme prispevati k oblikovanju bolj konkurenčnega trga nepremičnin, kjer bodo vsi deležniki – od državljanov do investitorjev – lahko zaupali stabilnosti predpisov in preglednosti postopkov. To je hkrati pogoj za privabljanje večjih tujih naložb na področju zelene gradnje in trajnostnega urbanizma.
Zaključek
Paket reformskih zakonov o prostorskem načrtovanju, gradnji in energetski učinkovitosti je eden najpomembnejših zakonodajnih korakov v zadnjih letih. Z njegovo izvedbo bi lahko Hrvaška dosegla učinkovitejši, digitalno povezan in okoljsko odgovoren sistem načrtovanja prostora in gradnje. Uspeh reforme bo odvisen od sposobnosti javne uprave za dosledno izvajanje ter pripravljenosti stroke, da izkoristi nova orodja in priložnosti, ki jih zakon ponuja.
Ključni cilji – trajnost, transparentnost, energetska učinkovitost in varstvo prostora – tvorijo temelj sodobnega urbanističnega razvoja Hrvaške in pomemben korak k boljšemu, bolj zelenemu in urejenemu življenjskemu prostoru.
