Koliko Hrvati dejansko varčujejo – in zakaj je Istra v prednosti
Ob Svetovnem dnevu varčevanja, ki ga obeležujemo 31. oktobra, se znova postavlja vprašanje, koliko Hrvati dejansko varčujejo in kje najbolje uspejo ohraniti svoj denar. Čeprav sta inflacija in rast življenjskih stroškov v zadnjih letih močno vplivali na družinske proračune, podatki kažejo, da hrvaška gospodinjstva še vedno izkazujejo zavidljivo raven finančne discipline – zlasti v Istrski županiji, ki že vrsto let izstopa kot vodilna po znesku vlog na prebivalca.
Na to opozarja več virov, med njimi članek Glas Istre o varčevanju Istranov , analiza Hrvaške gospodarske zbornice o strukturi finančnega premoženja gospodinjstev ter prispevek Dnevnika Nove TV o povprečnem mesečnem prihranku 77 evrov .
Kakšen je povprečen prihranek?
Po navedbah teh virov se povprečni depozit hrvaškega državljana giblje med 10.000 in 10.700 evri, vendar se ta podatek med regijami precej razlikuje. V Istrski županiji povprečje dosega približno 15.000 evrov na prebivalca, kar jo uvršča med najvarčnejše regije na Hrvaškem. V nekaterih vzhodnih županijah je povprečje približno pol nižje (okoli 5.000 evrov), kar kaže na jasno povezavo med varčevanjem ter ravnjo dohodka, turističnimi prihodki in gospodarsko strukturo.
Analiza HGK kaže, da gotovina in depoziti še vedno predstavljajo največji delež finančnega premoženja gospodinjstev – okoli 45,5 % –, vendar se ta delež počasi zmanjšuje, saj ljudje iščejo druge oblike naložb. To pomeni, da se varčevanje še vedno dojema kot “prva linija varnosti”, vendar ne več kot edini način ohranjanja vrednosti premoženja.
Zakaj Istra varčuje več?
Obstaja več razlogov, zakaj je Istra nad državnim povprečjem:
1. Višji in stabilnejši prihodki – turizem, storitve in čezmejna trgovina ustvarjajo stalne prilive.
2. Večja finančna pismenost – del prebivalstva aktivno upravlja z osebnimi financami.
3. Čustveni in poslovni motiv – Istrani pogosto varčujejo z namenom poznejših naložb v nepremičnine,
turistične apartmaje ali zemljišča.
4. Možnost več virov dohodka – številna istrska gospodinjstva imajo sezonske in dolgoročne prihodke,
kar povečuje sposobnost varčevanja.
Varčevanje ali naložbe v nepremičnine
Če primerjamo varčevanje z vlaganjem v nepremičnine, dobimo zanimivo sliko. Po eni strani so depoziti likvidni, nizko tvegani in primerni za kratkoročne potrebe. Po drugi strani pa hrvaška gospodinjstva – zlasti ob obali – tradicionalno štejejo nepremičnine za najboljšo zaščito vrednosti. Tržni podatki to potrjujejo: povprečna oglaševana cena stanovanja na Hrvaškem je leta 2025 znašala približno 3.700 €/m², v Istri okoli 3.600 €/m², v nekaterih obalnih županijah pa celo več kot 4.000 €/m².
Če vzamemo primer: naložba v stanovanje velikosti 80 m² v Istri po ceni 3.600 €/m² znaša približno 288.000 evrov. To je večkratnik povprečnega bančnega prihranka, celo v Istri (≈15.000 € na prebivalca). Jasno je, da večjih življenjskih in investicijskih odločitev ni mogoče financirati zgolj z depoziti; prihranki se najpogosteje uporabljajo kot začetni kapital (polog, lastni vložek), preostanek pa se financira s posojili ali poslovnimi prihodki.
Kaj kažejo finančni kazalniki?
HGK v svoji analizi navaja, da se struktura finančnega premoženja gospodinjstev spreminja – delež depozitov se počasi zmanjšuje, medtem ko narašča zanimanje za naložbene sklade in vrednostne papirje. Vendar je na Hrvaškem še vedno prisoten specifičen vzorec vedenja: ko državljani ocenijo, da je trg nepremičnin ugoden (rast cen, visoko povpraševanje, turizem), del prihrankov preusmerijo v nakup hiš, stanovanj ali zemljišč.
Cene nepremičnin po županijah – zakaj je to pomembno?
V članku “Split je predrag za življenje…”, objavljenem v Jutarnji list , je zapisano, da so oglaševane cene stanovanj v obalnih županijah dosegle 3.600–4.000 €/m², medtem ko je hrvaško povprečje okoli 3.700 €/m². To pomeni, da v županijah, kjer ljudje največ varčujejo – kot je Istra – so nepremičnine hkrati tudi najdražje.
Istrska županija: depozit na prebivalca ≈ 15.000 € → povprečna cena stanovanja ≈ 3.600 €/m²
Hrvaška (povprečje): depozit na prebivalca ≈ 10.500 € → povprečna cena stanovanja ≈ 3.700 €/m²
Vzhodna Hrvaška: depozit na prebivalca ≈ 5.000 € → cene stanovanj bistveno nižje (2.000–2.500 €/m²)
Zaključek: Istra varčuje – in vlaga
Ob Svetovnem dnevu varčevanja velja poudariti, da Hrvati, kljub zahtevnim časom, kažejo vse več zanimanja za upravljanje osebnih financ. Istra je v ospredju – ne le po višini depozitov, temveč tudi po aktivnem pristopu k naložbam. Prebivalci te županije varčujejo in vlagajo hkrati, s čimer ustvarjajo model finančne stabilnosti, ki bi lahko služil kot zgled tudi drugim delom države.
